Preskok v 2019

Standard

Evo ga…pa smo na pragu 2019. Upam, da je bilo to leto ugodno in prijetno. Tukaj vam bom dal en majhen nasvet za uspeh in sicer:
Uspeh je konstantna želja/namera v času.

Sliši se zelo enostavno, je pa v praksi precej oteženo. V največji meri zaradi tega, ker je okoli nas veliko negativcev, katerim naš elan ne bo všeč in bodo naredili vse, da nas omajajo. 

Recept – NE govoriti, narediti!  🙂

Ko so Ray Crocka (ustanovitelja McDonaldsa) vprašali, kako se počuti, ko je čez noč obogatel, je odgovoril:
Čudovito, škoda le da je ta noč trajala 20 let.

Določene ideje/projekti potrebujejo čas. Ene več, ene manj. Lahko se zgodi, da vam morala po določenem času pade. Takrat potrebujete podporo. Lahko je to prava oseba zraven vas, ali pa to podporo najdete v sebi. Samohipnoza je eden od načinov, kako najti notranjo moč, ko jo potrebujemo. Znani igralec Sylvester Stallone je redno izvajal samohipnozo na poti k svojemu uspehu.

Več ko boste govorili okoli o vaših načrtih, idejah, itd večja je možnost, da vas kdo dol potegne. In kar je najbolj žalostno, bo to verjetno kdo od vaših bližnjih. 

Zato, jezik za zobe in AKCIJA.

Naj vaša dejanja/uspehi govorijo namesto vas.

Naredite si 2019 po vaši meri.

Mene, mene, mene…in…2019 🙂

Nasveti Andreje – EGO IN INTUICIJA

Standard

EGO IN INTUICIJA

Ego ni naš sovražnik, lahko bi rekla, da je naš otrok, ki smo ga ustvarili sami, ga vzgajali in mu dajali moč mi sami. Je pa res, da sedaj ugotavljamo, da je to zelo razvajen in trmast otrok, ki nam je »zrasel malo čez glavo«. Vendar svojega otroka ne sovražimo in se ne borimo proti njemu, saj s tem še bolj krepimo njegovo željo po moči in prevladi. Sprejmimo ga brez občutka krivde in ko ga sprejmemo, začne njegova pretirana moč popuščati. Ko ga nežno objamemo, ga razorožimo. Nič ne dosežemo s silo. Če pa prisluhnemo našim občutkom, začutimo in vemo, kateremu vodstvu prisluhniti. Intuicija je blaga, precizna, nikoli, res nikoli ne vzbuja občutka strahu, negotovosti in krivde. To so domena ega. Res pa je, da so to zelo subtilne ravni.

Kadar se na nekaj odzovemo avtomatično, kadar nas pri odločitvah obhajajo razni dvomi in strahovi, smo prav gotovo v oblasti ega, saj nas vodi po že znani, tisočkrat preverjeni poti. Če pa prisluhnemo sebi, naši intuiciji, vso svojo pozornost usmerimo v občutja, takrat točno vemo, kaj je prav in kaj ne. Neprijetni občutki, nekakšna zategnjenost, dvomi, to so jasen dokaz, da smo v oblasti ega. Ko smo umirjeni in prisluhnemo tistemu prvemu impulzu, ki ga začutimo v srcu, to je intuicija. Oprimimo se tega blagega občutja, kajti ko prične delovati naš um, naša zavest, ko začnemo dvomiti, tehtati, analizirati in podobno, smo že v oblasti ega. Je pa vedno naša odločitev, kateremu glasu bomo prisluhnili.

Prispevek Andreje 4.del

Standard

In ne nazadnje je tu še vprašanje ali zmoremo. Seveda, da zmoremo. Pozabimo na to, da je težko, da pa mi tega ne zmoremo. Enoletni otrok ne misli, da je hoditi težko, da tega pa on ne zmore. Poskuša vedno znova, dokler ne uspe. Kakšno zadovoljstvo, kakšno zmagoslavje! V vsakem izmed nas je neverjetna sila, neverjetna moč, ki samo čaka, da jo aktiviramo. Rekli smo že, da je prepričanje, da nekaj ne zmoremo, le naša osebna zaznava tega, kar so nam govorili drugi in kar smo mi vse bolj in bolj verjeli, dokler nismo tega sprejeli kot dejstvo, ki ga vlečemo, obnavljamo in dopolnjujemo celo življenje na raznih področjih. Toda, ali je res tako? Ali nismo vsi shodili, se naučili govoriti, se izšolali, vozimo avto, plavamo, imamo podjetje, uspešno opravljamo svoje delo in še in še, v življenju smo dosegli že marsikaj.

Da si okrepimo svojo samozavest poglejmo, kaj vse smo dosegli, kaj vse smo že zmogli. Vso svojo pozornost usmerimo na dosežke, tudi tiste na prvi pogled majhne in ugotovili bomo, da jih ni malo. Lahko smo ponosni nase, lahko smo samozavestni in predvsem – lahko se cenimo. Seveda se lahko osredotočimo tudi na stvari, ki nam niso uspele, čeprav je vsak poskus le izkušnja, zato je vsak poskus že sam po sebi uspeh. Neuspeh je samo v primeru, da ne storimo nič, da se smilimo sami sebi in na tej točki obstanemo, grenimo življenje sebi in vsem okrog nas. Torej prenehajo dvomiti vase in izkoristimo moč, ki je v nas. Ko se osvobodimo bremena preteklosti, bremena samopomilovanja in samoobtoževanja, takrat zadihamo in zaživimo. Ponovno začutimo moč in v tem občutku si povejmo, da zmoremo. Od tu naprej, pa so nam odprta vsa vrata.

Nasveti Andreje 3. del

Standard

Če želimo živeti srečni in svobodni, se moramo prepustiti, odvezati vozel krča, v katerem živimo. Ne bodimo le neme priče, prenehajmo biti žrtve. Odpor in dvom v preobrazbo je iluzija varnosti tega, kar poznamo, na kar smo že naučeni. Odpreti se moramo novim idejam, bodimo pogumni. Neuspeh ne obstaja. Vsak poskus je določen rezultat.

Dovoljeno nam je, da smo srečni, da smo svobodni. Prav nobene potrebe ni, da bi bili žrtve, da bi trpeli, bili nesrečni. Svoje misli usmerimo v srečo, s tem jo bomo krepili. Nesreča je le odsotnost sreče in če bomo svoje misli usmerjali k sreči, se bo le-ta krepila, nesreča pa izgubljala moč. Star indijanski pregovor pravi, da ima vsak človek v sebi dva volkova: močnejši je tisti, ki ga bolj hraniš.

Imeti pa moramo tudi pogum. Upati se pomeni prepustiti se, osvoboditi se strahov. Prav strahovi so tisti, ki nas najbolj hromijo. Polni smo strahov, tistih majhnih in še več tistih velikih, ki so nekje globoko v podzavesti in nas čustveno hromijo. Čutimo jih kot nekakšen pritisk v prsih in trebuhu. Zelo se izogibamo ozaveščanju teh strahov in jih raje ignoriramo, potiskamo jih vse globlje in globlje. Beremo, gledamo televizijo, nabavimo si hišnega ljubljenčka, ukvarjamo se z marsičem, samo da ne mislimo nanje. Vendar to ne pomaga. Oni so v nas, vse večji, vse globlji. Nikamor se ne moremo skriti pred njimi, na dan skočijo v za nas najbolj neprimernem trenutku. Hipnoza je čudovit način, da se jih znebimo, toda mi sami moramo biti pripravljeni ozavesti jih in jim pustiti, da odidejo. Če ravnamo tako, občutimo neverjetno olajšanje. Zdi se nam, kot da smo iz rok izpustili veliko, težko skalo. Ko uskladimo podzavest in zavest, občutimo tisti čudoviti občutek olajšanja in svobode.

Prispevek prijateljice Andreje 2. del

Standard

Maščevanje se rodi iz obtoževanja v mislih, ki se udejani z maščevanjem. Če nam nekdo stori krivico, zahtevamo zanj kazen, podobno bolečo, kot je bilo za nas njegovo dejanje. Zastrupljamo se z jezo, zato ne moremo svobodno živeti. Tako postanem žrtve te osebe in nas samih.

Razsojanje pomeni gledati ljudi in dogodke skozi sebe, skozi svojo percepcijo. Z našimi sodbami ni mogoče spremeniti nikogar in ničesar, kajti pri obsodbi drugega človeka ne definiramo njega, ampak sebe. Označujejo le to, kaj je in kaj ni všeč nam.

Obtoževanje, maščevanje in obsojanje nam torej jemljejo našo moč. Ko jih iskreno ozavestimo in sprejmemo odločitev, da se jih bomo osvobodili, najprej preidemo na stopnjo tolerance. To je točka, ko pričnemo manj nasilno reagirati na besede in dejanja drugega človeka, zavzeti skušamo točko navidezne nevtralnosti, ob tem pa smo še vedno prepričani, da imamo pravi mi, ne on.

Tej fazi pa sledi odpuščanje in sprejemanje. Odpuščanje pomeni spreminjanje naših napačnih zaznav. Prepoznati moramo lekcije, ki smo jih prejemali. Ko jih ozavestimo, takrat lahko odpustimo. Pri tem ne mislim, da opravičujemo dejanja tistih, ki so nas prizadeli. Ravnali so tako, kot so oni vedeli in znali, to so njihove lekcije in njihova bolečina, s katero morajo živeti. Odpustiti moramo sebi! Z odpuščanjem sebi prevzamemo nazaj svojo moč. Bolečini, grenkobi, jezi, maščevalnosti preprosto dopustimo, da odide. To je odpuščanje. Prenehamo kriviti sebe in druge. Vsak človek je kreacija zase, postavljen na svojo pot, ki jo mora prehoditi sam. Njegovo življenje so njegove lekcije, ne naše. Ko to spoznamo, lahko

druge sprejemamo takšne, kakršni so. Vedno imamo možnost gledati na ljudi in dogodke na dva načina. Vedno imamo možnost izbire. Vsaka stvar, vsak dogodek, vsak človek je nevtralen, dokler mu ni ne pridamo določenega pomena oz. čustva (dober-slab, prijazen-sovražen, lep-grd itd). Mi se odločamo, naša prepričanja so tista, ki dodajo barvo, težo in pomen. Ker pa so naša prepričanja le misel, ki jo kar naprej ponavljamo, lahko pričnemo nov vzorec z novo vibracijo.

Obstajajo tudi razne tehnike, ki nam pomagajo pri spreminjanju globokih prepričanj na podzavestni ravni. Ker pa je sreča stanje duha, moramo tako spremenjeni podzavesti malo pomagati pri naši zavesti, saj so to za nas nove okoliščine. Naša zavest, naš ego se bo spremembam upiral. Če bomo pozabljali na zavest, če ne bomo harmonizirali podzavesti in zavesti, bomo sicer dosegli nekakšno zadovoljstvo, ne bomo pa dosegli sreče, predvsem pa ne svobode. Svoboda je odsotnost vsakršnega odpora. Dokler pa bomo s seboj vlekli preteklost, dokler se ne bomo razbremenili, ne bomo svobodni. Preteklost so le spomini, dobri in slabi, vendar so le spomini in lekcije. Če želimo napredovati, moramo iz preteklosti stopiti v sedanjost. V resnici živimo v tem enem samem trenutku, ne v preteklosti, ne v prihodnosti. Živimo in ustvarjamo le v vsakem posameznem trenutku. Ne prej in ne potem. Da pa lahko prestopimo v ta trenutek, moramo pustiti prtljago preteklosti za seboj. Ko nam stvari ne služijo več, jih zavržemo. Prav gotovo stare čevlje, ponošene obleke, polomljene stole in vso odsluženo kramo, ne spravljamo v kovčke in te kovčke ves čas vlačimo s seboj. Ostanejo nam le spomini nanje in nič več.

Prispevek prijateljice Andreje 1. del

Standard

JAZ SMEM, JAZ SI UPAM, JAZ ZMOREM

Življenje je zaporedje dogodkov, ki smo jih ustvarili in pritegnili k sebi. Če smo se odločili, da bomo svoje življenje spremenili, moramo stopiti po novi poti. Ko se v sebi zavemo, da resnično želimo spremembe, se moramo zavedati, da problemov ne moremo rešiti na isti stopnji razmišljanja, na kateri je problem nastal. Ista pot nas pripelje vedno do istega cilja. Torej, zamenjati moramo naše razmišljanje in naše delovanje.

Vprašati pa se moramo, ali si resnično želimo sprememb, kajti ozaveščanje naših negativnih prepričanj, popolna iskrenost do sebe, zna biti boleča. Priznati, da živimo v neki iluziji o sebi, to boli. Težko si je priznati, da smo sami odgovorni za vse, kar se nam dogaja. Veliko lažje je obtoževati druge ljudi in okoliščine. Velikokrat je lažje reči »saj jaz bi, pa ne morem, ker …«. Toda za vse, kar se nam dogaja, smo odgovorni sami. V drugih ljudeh prepoznavamo tisto, kar je v nas. Spomnimo se, kolikokrat smo nekomu rekli nekaj, kar ga je prizadelo, mi pa nismo mislili tako. Odreagiral je na način, ko je v njem zavibriralo prepričanje, ki ga je on imel v sebi, mi pa smo se čudili, saj je bilo z naše strani mišljeno drugače.

Naša najbolj destruktivna prepričanja, zaradi katerih stojimo na mestu in se ne moremo premakniti naprej, so obtoževanje, maščevalnost in razsojanje. Odpravimo jih lahko le z odpuščanje in sprejemanjem.

Zavedati se moramo, da vse, kar se nam je zgodilo, so lekcije. Ko nas npr. nekdo prizadene, se počutimo ranjeni, nato jezni in nato jeza prerašča v sovraštvo. To sovraštvo vedno nosimo s seboj, vse gledamo skozi jezo in sovraštvo. S tem pa izgubljamo svojo moč. Temu nekomu dovoljujemo, da obvladuje naše notranje življenje. Prizadeti smo mi, ne on.

Se nadaljuje…

Rad bi postal hipnoterapevt

Standard

Pred leti, ko sem se odločil , da nadgradim moje odrsko znanje hipnoze z terapevtsko hipnozo, sem se enostavno usedel na avion, se peljal 12 ur do Floride, še eno ure do mesta DeLand z avtobusom in še 15 minut s taksijem, ker me je avtobus pustil na neki postaji izven mesta. Priključil sem se skupini, ki je zavzeto poslušala vsako besedo predavatelja Geralda Keina in moje življenje je krenilo novo pot. Takrat še nisem poznal terapevtske hipnoze in odprl se mi je povsem novi svet. Jerry mi je dal čudovita orodja s katerimi lahko pomagaš nekomu, ki ima fobijo ali pa športniku, da izboljša svoje rezultate. Naučil me je dela z otroki in njihovimi težavami. Spoznal sem, kako nekomu pomagati, da zgubi odvečne kilograme in še in še. Fenomenalno. Komaj sem čakal, da pridem domov in začnem s terapijami. Čeprav je od takrat minilo že ogromno let, se še danes spomnim moje prve stranke in bil sem kar nervozen, moram priznati. Zadevo sem šolsko speljal in ko me je kasneje stranka poklicala in mi sporočila, da so rezultati očitni, mi je srce zaigralo. To je nagrada mojega dela. Tvoj uspeh je moj uspeh. Ne gre za to, da jaz ponujam neko čudno storitev in ne gre za to, da imaš ti veliko težavo. Gre za to, da jo skupaj rešiva in da ti zaživiš polno kvalitetno življenje. To je smisel vsake terapije, ne samo hipnoterapije. Biti terapevt, kakršne koli sorte ni stvar tvojega akademskega naziva. To je stvar tvojega poslanstva. Imaš željo pomagati ljudem ali sebi ? Potem je moje izobraževanje pravo zate! Če je tvoje merilo, koliko boš zaslužil s terapijo, potem jaz nisem pravi naslov. Drugače je pa denar logična posledica tvojega dobrega dela in to velja za vsako dejavnost, ne samo za terapevtsko. Je pa hipnoza čudna zadeva. Pomisli…usedeš se zraven osebe, ji ne daš nobene injekcije, se je ne dotakneš, ji ne daš nobene tablete…samo govoriš. In oseba po kakšni uri tvojega govora, preneha kaditi, začne zgubljati kilograme, nima več fobije, počuti se neverjetno dobro. In z njo tudi ti. Noro. Še danes po tolikih letih, gledam na to kakor čudež. Kako lahko s parimi besedami spreminjaš ljudi, seveda če si to želijo. Če ni motivacije ni spremembe. Hipnoterapija je polna drobnih korakov, ki sprožajo spremembe pri ljudeh in to bom prenesel nate. Vse te drobne malenkosti, ki so se mi nabrale skozi leta bomo predelali korak za korakom in naj se spremembe začnejo. In ne pozabi, vse dobre stvari v življenju imajo svojo ceno. Moje izobraževanje ni zastonj, vendar moraš na to gledani kakor na investicijo v tvojo bodočnost. Večina stvari v našem življenju ni strošek ampak  je investicija. Pa naj si gre za udobne čevlje, s katerimi prehodiš ogromno kilometrov in so ti noge hvaležne. Ali pa udobnega in varnega avtomobila, s katerim se voziš v službo, svoje otroke pa v šolo. Vse to je investicija. Ti se moraš le odločiti ali je prava zate. Se vidimo ☺

Tečaj hipnoze 5. marec 2016

Standard

Včeraj v soboto 5. marca 2016 smo izvedli seminar hipnoze, katerega sem najavil že pred mesecem dni. Konferenčno dvorano v Geodetskem zavodu smo napolnilo do zadnjega kotička. Na začetku je bilo malce tesno, ko smo se pa spoznali je bilo pa čudovito. Energija je stekla v pravo smer, naučili smo se hitre in močne tehnike hipnoze, jo obdelali korak za korakom, se poglobili v hipnoterapijo in odpeljali eno do udeleženk v prejšnje življenje, natančno v leto 1726. Nato smo hipnotizirali še najmlajšega udeleženca med nami Matijo ( 11 let ), nakar je on hipnotiziral še mojo hčerko, ki jih ima 13. Najstarejša med nami pa je bila upokojena zdravnica pri rosnih 86 letih in moram reči zelo radovedna 🙂 . Skratka, lepo smo se imeli. Hvala vsem, ki ste prišli.

Bomo ponovili 😉

Nova oddaja na POP TV : Hipnoza dobra zabava

Standard

No pa se je začelo. Hipnotiziral bom v oddaji ( Oziroma to že počnem 🙂 ) Hipnoza dobra zabava , ki jo bo POP Tv spomladi začel vrteti na malih zaslonih. Audicije so že v polnem zamahu, prijavljenih je ogromno, le prave moramo izbrati. Glede na odziv enake angleške oddaje “You are back in the room”, katero najdete tudi na youtubu, bo oddaja garantirano uspešnica. Slične oddaje, kjer se tekmovalci v hipnotičnem stanju potegujejo za nagrade ( 8000 EUR ), v Sloveniji še ni bilo. Pa verjetno tudi marsikje v svetu ne. Čestitam POP  Tv-ju za korajžo ob prevzemu te licenčne oddaje.

Akcija – hipnoza – snemamo 🙂